Spletne smernice ob skorajšnjih študentskih volitvah
Druga vprašanja o dr. Cerarju

Fatvamorgana: odziv na nekorektno poročanje MMC RTV

28. 7. 2014

24. julija je multimedijski center (MMC) RTV Slovenije objavil novico z naslovom Isil v Iraku ukazal obrezovanje žensk in deklic. Ne glede na to, da je celo sama organizacija Isis zanikala navedbe RTV (in drugih svetovnih medijev), vse do objave teksta, ki ga ravnokar prebiraš, na spletni strani RTV MMC ni niti sledu o kakršnem koli popravku.

Izvirni greh

Vse skupaj se je pričelo z enim samim tvitom. Kmalu za tem je slika zaokrožila po internetu. Po poročanju Guardiana naj bi sliko prva pograbila televizijska hiša al-Arabya v savdski lasti, dodaten naboj pa je ponudila sama OZN, ko je namestnica koordinatorja humanitarnih zadev v Iraku Jacqueline Badcock v četrtek na konferenčnem klicu novinarkam in novinarjem povedala, da je do 4 milijone žensk in punc med enajstim in šestinštiridesetim letom v nevarnosti pred obrezovanjem.

To je nekaj zelo novega za Irak, še posebej na tem območju. Zelo nas skrbi in moramo se odzvati. To je fatva, ki jo je izdala ISIS. To ni volja iraškega ljudstva ali iraških žensk v teh ranljivih območjih preplavljenih s teroristi.

Konec dneva so o fatvi novici poročali mediji po vsem svetu, medtem ko so strokovnjaki pričeli izražati dvom glede avtentičnosti fatve, ki naj bi jo izdal al-Baghdadi.

Najverjetneje najmočnejši argument proti avtentičnosti ukaza najdemo na samem dokumentu, ki je datiran 11. julija 2013, kar sovpada z lanskim tretjim ramadanom. Dokument naj sploh ne bi bil objavljen v Iraku, temveč v provinci Aleppo v Siriji. Novinarji iz Mosula so se hitro odzvali na Twittru, češ da njihovi informanti ne vedo nič o nikakršni fatvi.

Shiraz Maher, ki se na King’s College v Londonu specializira za Bližnji vzhod, je za the Independent povedal, da je fatva po internetu najverjetneje zaokrožila na pobudo ene od mnogih skupin, ki se borijo proti ISIS. Poudaril je, da je obrezovanje žensk in deklic veliko bolj kulturna kot verska praksa, ter da med džihadisti ne najdemo primerov, ko bi se za obrezovanje zavzemali, ali o njem javno spregovorili.

Obrezovanje žensk in deklic v Iraku nima zares nobene zgodovine, danes praktično ne obstaja, razen v nekaterih izoliranih kurdskih predelih. Islam ali kateri koli od njegovih tekstov nikjer, nikakor in nikoli ne omenja obrezovanja žensk in deklic, tako da prakse nikakor ne smemo in ne moremo označiti za muslimansko.

In kaj potem?

V redu, RTV je storilla napako in se odločila, da bo raje stavila na to, da članek potone v pozabo, kot da objavi popravek. Zakaj nam ne sme biti vseeno?

RTV izgublja kredibilnost, česar si kot javni medij nikoli ne bi smela dovoliti. Javno financiranje ji zagotavlja vsaj nominalno nepristranskost, ki pa ni vredna absolutno nič, če se izkaže, da tamkajšnji uredniki niso sposobni vpreči svojih novinark in novinarjev. Še več; vsi delamo napake, tako da sama objava novice niti ni toliko problematična, kot je zaskrbljujoča odločitev, da ni potrebno objaviti popravkov.

Novica se še vedno širi po forumih in družbenih omrežjih, kjer sproža številne sovražne odzive. Javnost kliče po smrti muslimanov, pozivajo, da je treba "tem kretenom obreza[ti] možgane", se zgražajo nad gradnjo džamije itn.

Verjetno najpomembnejši vidik tovrstnega površnega novinarstva pa je ta, da zastira dejansko problematiko obrezovanja žensk in deklic. Tovrstno prakso je RTV uspešno reducirala na početje islamskih radikalcev, tako rekoč teroristov, in s tem bralkam in bralcem odrekla kritično artikulacijo tega kompleksnega problema.

Unicef je objavil kar imenuje najbolj popolno zbirko podatkov in analiz o prisotnosti obrezovanja deklic in žensk v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Združili so čez 70 nacionalnih raziskav, ki so bile opravljene v zadnjih 20 letih. Poročilo Female genital mutilation/cutting: a statistical overview and exploration of the dynamics of change (pdf) se fokusira na 29 držav kjer je praksa najbolj pogosta (Iraka na spisku držav ni). Osemnajst držav se nahaja v zahodni in centralni Afriki.

Poročilo navaja, da je 30 milijonov deklic v nevarnosti, da jih bodo obrezali v naslednjem deseltetju. Čeprav v nekaterih državah beležimo padec pogostosti obrezovanja, ostaja skoraj univerzalna v Somaliji, Gvineji in Egiptu. Vendar se odnos do obrezovanja počasi spreminja. Unicef poroča, da si vse več ljudi želi, da se praksa konča. Takšen trend bi lahko dolgoročno pomiril zahodnjaško moralo, ki se zgraža nad krutostjo pohabljanja, zanemarja pa širši kontekst in neformalne sankcije, ki doletijo ženske, ki se obrezovanju v družbah, kjer je praksa prevladujoča, izognejo. Evropocentričen pogled, ki prakso problematizira, ne da bi zraven poskušal nasloviti tudi kulturni imaginarij, ki jo sploh omogoča (oz. jo predpisuje), je namreč vse prevečkrat razočaran nad nehvaležnimi žrtvami, ki pomoč odklanjajo, saj ta neizbežno vodi v popolno socialno izolacijo, pogosto celo samomor.