Fatvamorgana?
Odgovor RTV: Zakona nismo kršili!

Druga vprašanja o dr. Cerarju

10. 7. 2014

Katera teorija zarote drži?

Iz javnih nastopov in uradne dokumentacije SMC nikakor nismo znali zaključiti dosti drugega kot to, da je (po večini javnomnenjskih anket sodeč) najverjetnejši novi mandatar politično zvit, spreten, korekten ter premišljeno dolgočasen in nenaključno nedorečen. Znašli smo se v tesnobni situaciji, ko so nam največji mediji vsak dan znova naslikali še en popoln portret skorajšnjega odrešenika, nekakšnega de-egoiziranega, počesanega in vrednotno slovenski materi do popolnosti prilagojenega Golobiča.

Neki drugi mediji aktualno politično resničnost prikazujejo kot paranoiden murgelski (kjer ima nepremičnino tudi dr. Cerar) komplot o novem obrazu, ki po neuspeli seriji novih strank spet poskuša z v resnici temeljito preverjenim kadrom, potem ko se je na “političnem procesu” skušal znebiti konkurence.

Skeptiki in ciniki na družbenih omrežjih in medijskih obrobjih so skovali tretjo verzijo resnice, ki obema političnima poloma v Sloveniji zagotavlja srečno prihodnost v obliki strašljive koalicije dveh trenutno najmočnejših strank v skupnem prizadevanju za status quo, preoblečen v večinski volilni sistem, in dokončno disciplinira tiste bolj nove obraze, ki so že doslej v veliki meri obsojeni na medijsko in javnomnenjsko ignoranco.

Kaj bo res?

Resnica ni objektivna kategorija. Res je hkrati vse našteto in nič od naštetega. V prevladujočo resnico pa se bo tako ali drugače oblikovalo tisto, kar bo v nedeljo obkrožilo največ ljudi. Na volitvah ne podeljujemo zgolj mandata za vodenje države, pač pa tudi (in predvsem) za monopol nad resnico (in njeno preteklo izpeljavo, zgodovino). Vsak potencialni mandatar bo konstituiral novo politično realnost - novo krizo, novo reševanje te krize, nova merila zanikanja polariziranosti politike in pozicioniranja sebe kot objektivne, evropsko usmerjene in edine prave res sredinske in z zgodovinskimi delitvami neobremenjene rešitve.

Če si pri ostalih prominentnih tekmecih na podlagi dosedanjih potez, izjav in načinov delovanja vsaj približno lahko predstavljamo, kako bi bila videti njihova povolilna objektivna realnost, nas pri dr. Cerarju bega odsotnost predikcij in konkretizacij, ki bi nadomestile naš manko izkušenj z njim.

Zdi se, da kampanja s karto novega političnega obraza skuša priigrati bianco ček za poteze prihodnjih 4 let: obljube so večinoma abstraktne in formulirane na način, da dopuščajo mnoge interpretacije, zaveze pa načelne in ohlapne. Po eni strani to najverjetnejšemu novemu mandatarju omogoča odlog odločitve o novi resnici na varen povolilni jutri in s tem minimizacijo tveganja, da si od kakšnega dela (pred)volilnega telesa nakoplje zamere, po drugi strani pa taka nedorečena drža naravnost sili vsak spodobno paranoični um v izumljanje raznolikih možnih jutrišnjih resnic, ki so vse po spisku apokaliptične.

Na isti način, morda celo z istim ciljem, Cerar skopari s ponudbo imen in obrazov, ki bi sestavljali morebitno novo vlado in iz katerih bi opolnomočen/-a volivec/-ka vendarle lahko sklepal/-a o konkretnih intencah pri reševanju konkretnih problemov ljudi.

Kot da bi na ta način hotel omogočiti, da se neizrečeno njemu naklonjeni bazi ponudi kot uresničenje obljube, nenaklonjenim pa bi to isto lahko predstavljalo odsotnost grožnje. Idealna ponudba za vsak fantazmatski okvir.

Ovitek, ki enim obljublja, da zakriva izpolitev vseh želja, drugim pa, da spodaj res ni nič, da je torej Miro Cerar kot strah v slovenskem pregovoru: znotraj votel, okoli ga pa nič ni.

Brez interpretacij

Mi ne bomo prodajali svoje verzije tovrstne hermenevtike, saj ta sodi za šank. Vse, kar bi radi posredovali naprej, je tistih nekaj preverljivih dejstev, izkopanih iz kilometrov dolgočasne predvolilne solate, na podlagi katerih bo vaša resnica v kar največji meri odvisna od vaše lastne domišljije, ne pa od takih ali drugačnih neizsledljivih agend. Mi agende nimamo, saj nimamo dovolj informacij, da bi si upali kompetentno prevzeti odgovornost za to, da vas nagovarjamo k čemur koli drugemu kot temu, da v nedeljo uporabite svojo volilno pravico ter da jo uporabite odgovorno in premišljeno.

30. junija smo na Državni zbor naslovili tole e-pošto in 4. julija dobili naslednji odgovor:

Spoštovani,

najlepša hvala za podatke, ki ste nam jih o trenutnem sklicu poslancev posredovali prejšnji teden. Radi bi preverili še podrobnosti v zvezi s sodelovanjem dr. M. Cerarja z DZ Slovenije, o čemer smo veliko slišali ta teden, pa bi radi preverili pri zanesljivem viru.

Izhajajoč iz podatkov na Supervizorju, je večino zadnjih 10 let dr. Cerar prejemal od DZ mesečna nakazila, večinoma je šlo za redne pavšale za "pravne storitve" oz. "pravno svetovanje" v višini 2000-3000 € mesečno. Vljudno prosimo, če lahko specificirate te storitve - za katera vsebinska področja je šlo, kdo je bil naročnik teh storitev, komu je dr. Cerar poročal oz. bil odgovoren itd.

Iz Supervizorja izhaja še, da je dr. Cerar decembra 2007 od DZ prejel več kot 10 000 € od DZ za "uredniško delo" pri monografiji DZ RS. V zvezi s tem nas zanima, kolikšni so bili celotni stroški monografije, kdo je bil njen naročnik ter iz katerih proračunskih postavk so bili poravnani računi.

Nadalje je dr. Cerar dne 31. 12. 2011 po javnem naročilu za pravne storitve, katerih edini ponudnik je bil, prejel 24 000 €. Zanimajo nas detajli razpisa: kdaj in kje je bil objavljen, kako dolgo je bil odprt, kaj je bil predmet razpisa itd.

Vljudno prosimo še za kratek opis "narave" sodelovanja dr. Cerarja v DZ v zadnjem desetletju - po Supervizorju sodeč je bil zunanji sodelavec, zato nas zanima, če drži, da je imel v DZ pisarno? Če da, kdo so še drugi pogodbeni sodelavci ali zunanji izvajalci, ki imajo tudi pisarno v DZ in zakaj? Je dr. Cerar prejemal poleg honorarjev še kakršna druga (finančna in druga) sredstva iz DZ - potni stroški, materialni stroški, izobraževanja ipd.?

In nenazadnje, kakšen je status sodelovanja dr. Cerarja z DZ sedaj?

Najlepše se zahvaljujem za odgovore ali vsaj usmeritev na pravi naslov zanje in vas lepo pozdravljam,

dr. Eva Vrtačič, direktorica Danes je nov dan

Spoštovani!

Državni zbor je na podlagi sklenjenih pogodb z Miroslav Cerar s. p. in Dr. Cerar d.o.o., v zadnjih desetih letih (od 1.1. 2004 do 31.4.2014) za opravljene storitve plačal 235.768,59 EUR.

Predmet sklenjenih pogodb je bilo pravno svetovanje, predvsem na ustavnopravnem področju, na področju zakonodajnega postopka ter tudi na drugih pravnih področjih kot npr. svetovanje glede časovne določitve prisege in nastopa funkcije predsednika republike in glede obravnave vprašanja zaupnice vladi; izdelava pisnega mnenja o postopku razrešitve predsednika delovnega telesa Državnega zbora in o uporabi faksimila podpisa s strani poslanca; priprava mnenj glede sprememb Ustave, itn.

Do leta 2012 so bila plačila mesečna, in sicer največ 2.800,00 EUR na mesec do najmanj 1.500,00 EUR na mesec. V letu 2013 in do aprila 2014 pa je bilo plačilo na podlagi mesečnega poročila s specifikacijo opravljenih, pri čemer je cena svetovalne ure znašala 150,00 EUR neto - npr. v mesecu aprilu 2014 je bilo opravljenih 5 ur za pripravo pravnega mnenja o merilu za presojo, kdaj sta dva predloga za začetek postopka za spremembo ustave vsebinsko enaka (v zvezi z vloženim predlogom za začetek postopka za spremembo 80. člena Ustave) ter 7 ur za strokovno pripravo in strokovno sodelovanje na seji Ustavne komisije;

Poleg zgoraj navedenih pogodb za pravno svetovanje so bile sklenjene še naslednje pogodbe:

  • leta 2004 - izvedba projekta Ustavne razprave (zbornik) v znesku 220.000,00 SIT,
  • leta 2008 - občasno pravno svetovanje glede vprašanj, ki se nanašajo na ustavnorevizijske postopke ter na poslovniško ureditev organizacije in delovanja Državnega zbora ter občasno sodelovanje pri prevajanju pravnih aktov (sprememba Ustave RS in spremembe Poslovnika Državnega zbora v angleškem jeziku (pravna in jezikovna redakcija) ter pri izvedbi posamičnih projektov, ki se nanašajo predvsem na ustvarjanje in urejanje zbirk ustavnih in drugih gradiv ter na oblikovanje predstavitvenih publikacij Državnega - ura dela po tej pogodbi je bila 150,00 EUR.

Dr. Cerar v Državnem zboru ni imel svoje pisarne. V eni od pisarn, ki jo zaseda uslužbenec Državnega zbora, je imel delovno mizo, kjer je lahko delal v času, ko je v Državnem zboru svetoval Ustavni komisiji. Drugih zunanjih sodelavcev v Državnem zboru ni.

Lep pozdrav.

Služba za odnose z javnostmi
Public Relations Office

Prav tako smo se 30. junija s temi vprašanji obrnili na SMC. Do danes nas niso počastili z odgovorom, so pa 7. julija objavili novico o premoženjskem stanju dr. Cerarja.

Niso odgovorili že

Ogledali smo si vse javne nastope dr. Cerarja, temeljito prebrali program SMC in PR objave, preučili strankine kandidate ter prebrskali Supervizor. Ker je dr. Cerar tudi redni profesor na Pravni fakulteti UL, smo se v sredo, 9.7., po natančnejša pojasnila o obsegu in trenutnem statusu njegove zaposlitve obrnili še tja. Odgovor smo prejeli že dan kasneje.

Spoštovani,

vljudno prosim za podatek o obsegu zaposlitve dr. Mira Cerarja na PF Ljubljana v zadnjih 10 letih. Vljudno prosim še za podatek o mesečni plači za njegovo ali primerljivo delovno mesto. Zanima me še, kakšen je njegov trenutni status in ali se bo v primeru nastopa mandatarstva zaposlitvi na Univerzi odpovedal zgolj začasno ali trajno.

Hvala za čimprejšnji odgovor in lep pozdrav,

dr. Eva Vrtačič, direktorica Danes je nov dan

Spoštovani,

Prof. dr. Miro Cerar ima na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za polni delovni čas, na delovnem mestu visokošolki učitelj v nazivu redni profesor. Delovno mesto, ki ga zaseda je uvrščeno v plačno skupino D v 50 plačni razred.

Učitelji so lahko poleg redne zaposlitve do 20% dopolnilno zaposleni na projektih in/ali programih. Prof. dr. Miro Cerar ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo na programu »Vključevanje evropskega prava v slovenski pravni sistem« v višini 1% deleža zaposlitve.

Na vaše vprašanje glede prihodnjega položaja prof. dr. Mira Cerarja na Pravni fakulteti ta trenutek ne moremo odgovoriti, saj je ta odvisen od nekaterih negotovih okoliščin.

S spoštovanjem,

Dekanat
UNIVERZA V LJUBLJANI
PRAVNA FAKULTETA
Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana

Poslovanje z državnim zborom

Poslovna subjekta Miroslav Cerar s.p. in dr. Cerar d.o.o. sta v zadnjih 10 letih na podlagi sklenjenih pogodb z Državnim zborom Slovenije za pravno svetovanje pridobila 235.768,59 €. Glavnina svetovanja je bila na ustavnopravnem področju ter na področju zakonodajnega postopka. Druga opravila, za katera so bile sklenjene pogodbe z DZ, so: izdelava pisnega mnenja o postopku razrešitve predsednika delovnega telesa Državnega zbora in o uporabi faksimila podpisa s strani poslanca ter priprava mnenj glede sprememb Ustave. Do leta 2012 je dr. Cerar od DZ dobival mesečna plačila v višini 1.500,00 - 2.800,00 €, leta 2013 in vse do aprila letos pa je bil plačan na podlagi mesečnega poročila o opravljenih urah. Njegova svetovalna ura je bila plačana 150 € neto, kar se morda zdi veliko, je pa primerljivo s splošnimi cenami tovrstnih storitev.

Dne 31. 12. 2011 (v času zadnjih vzdihljajev že zdesetkane Pahorjeve vlade) je od DZ kot edini ponudnik na javnem razpisu za pravne storitve po podatkih Supervizorja prejel 24.000,00 €. Na vprašanje o detajlih razpisa, npr. o tem, kdaj in kje je bil objavljen, kako dolgo je bil odprt ipd., nam iz DZ niso odgovorili, na spletu pa tudi nismo našli nobenih preverljivih dejstev o tem razpisu.

Pregled poslovanja pravnih oseb Mira Cerarja z državnimi institucijami

Aprila 2014 je dr. Cerar za DZ opravil še zadnjih 12 ur dela kot zunanji sodelavec. 5 jih je šlo za pripravo pravnega mnenja o merilu za presojo, kdaj sta dva predloga za začetek postopka za spremembo ustave vsebinsko enaka. Mimogrede, vsebina predlogov za začetek postopka spremembe ustave, zaradi katerih je dr. Cerar izdelal pravno mnenje, je bila vezana na spremembo 80. člena Ustave - da, prav tistega, ki govori o volilnem sistemu. Zadnja pobuda, ki jo na iskanje “predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena Ustave” izpljune Google, pa je novembra 2013 prišla s strani SDS in predlaga dvokrožni večinski volilni sistem.

Večinski volilni sistem?

Četudi so Dr. Cerarja kamere POP TV ob koncu nedavnega soočenja ujele v nespodobnem položaju s prvakom SDS, je strokovnjak za ustavno pravo, ki se je do nedavnega aktivno ukvarjal s pobudami za spremembe Ustave (ostalih 7 ur, ki jih je dr. Cerar za DZ opravil aprila 2014, je bilo za strokovno pripravo in sodelovanje na seji Ustavne komisije), na 19. stran svojega programa zapisal drugačno vizijo posega v 80. člen vrhovne državne listine - zagovarja namreč proporcionalni volilni sistem s preferenčnim glasom.

Uredniško delo v okviru DZ

Po podatkih Supervizorja je konec leta 2006 in 2007 (v času Janševe vlade) dr. Cerar od DZ prejel honorarje v skupni višini 10.973,68 za uredniško delo pri monografiji Državni zbor-RS. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani denimo za vsebinsko urednikovanje primerljivo zahtevne monografije izplačuje med 15,00 - 25,00 € bruto za avtorsko polo.

Graf predstavlja razmerje med honorarjem, ki bi ga dr. Cerar kot urednik dobil na Filozofski fakulteti in tistim, ki ga je dobil kot zunanji sodelavec Državnega zbora.

Urednikovanje za FF
Cerarjevo urednikovanje

Pod uredniško taktirko dr. Cerarja sta leta 2007 zavedeni dve monografiji: Državni zbor in Državni zbor, spremenjena in dopolnjena izdaja. Cobiss nam v slovenskih knjižnicah pokaže dostopnih zgolj 39 izvodov obeh monografij, kar je morda razlog več, da na našo e-pošto SMC, v kateri je bila tudi prošnja za promocijski izvod knjige, nismo dobili odgovora.

Za izvedbo projekta Ustavne razprave, po knjižnicah široko dostopno in obsežno gradivo, pa je leta 2004 po podatkih DZ dr. Miro Cerar denimo dobil zgolj 220.000,00 SIT, kar je manj kot 1.000,00 €.

Edini zunanji sodelavec

Iz DZ so nam sporočili, da dr. Cerar kljub nekaterim drugačnim navedbam nima svoje pisarne v v DZ, da pa je imel na voljo delovno mizo v eni od zasedenih pisarn. Eksplicitno pa so zapisali še podatek, da DZ nima nobenih drugih zunanjih sodelavcev. Iz tega dejstva, kot tudi iz obsega sodelovanja, kot smo ga na kratko popisali zgoraj, ter iz višine izplačanih honorarjev v zadnih 10 letih sledi, da je dr. Cerar v zadnjih letih zagotovo pomembno (če ne kar odločilno) vplival na pravne interpretacije na ustavnem in zakonodajnem področju ter nekaterih drugih področjih.

Drugo poslovanje z državo

Vprašanja, ki so ostala neodgovorjena s strani SMC, pa zadevajo izbris vseh poslovnih subjektov, povezanih z Mirom Cerarjem. Niso nam odgovorili, kdaj in zakaj so bili ti poslovni subjekti izbrisani iz Poslovnega registra RS, so pa v spletnem članku 7. julija letos zapisali, da dr. Cerar ni lastnik ali solastnik deleža v nobenem podjetju.

Pravna subjekta Miroslav Cerar s.p. in Dr. Cerar, poslovno svetovanje, d.o.o. sta od države od januarja 2003 do danes prejela 352.105,21 € in 27.141,19 €. Če odštejemo zgoraj opisane prihodke z naslova pravnega svetovanja in drugega sodelovanja z DZ v višini 235.768,59 €, ostaja še 143.477,81 €, ki jih je prejel iz drugih javnih virov. Podatki s Supervizorja kažejo, da so manjši zneski večinoma honorarji za predavanja po osnovnih šolah, za katere si je dr. Cerar vsaj enkrat potne stroške obračunal nepošteno.

Drugi večji plačniki pravnemu subjektu Miroslav Cerar s.p. so po podatkih Supervizorja:

  1. Ministrstvo za javno upravo: 34.805,01 € v obdobju med oktobrom 2005 in junijem 2012. Vsi računi so bili za manj kot 2.000,00 €, kar pomeni, da podrobnosti niso objavljene.
  2. Ministrstvo za notranje zadeve: 19.501,41 € v obdobju med oktobrom 2003 in majem 2014, spet nobene transakcije nad 2.000,00 €.
  3. Državni svet RS: 14.021,03 € decembra 2007 za primerjalno analizo o dvodomnosti v svetovnih ustavah, ki je kljub prošnji nismo dobili v branje od dr. Cerarja, ter 1.200,00 € aprila 2013.
  4. posel s Pedagoškim inštitutom oktobra 2013 v višini 6.500,00 €, v Supervizorju opisan le kot PL.RAČ. 123-1300035 (0731).
  5. plačila iz proračuna je prejel tudi od Ministrstva za pravosodje, od Onkološkega inštituta Ljubljana, Ministrstva za kulturo - Arhiv RS, pa od Občine Koper (decembra 2010 2.100,00 € za “storitve in blago”), Ministrstva za zunanje zadeve, Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani, Zavoda RS za šolstvo itn.

Dr. Cerarja smo v e-pošti vljudno povprašali o podrobnostih omenjenih pogodb, ga prosili za nekaj pravnih mnenj in analiz, ki jih je izdelal za Državni svet in Arhiv RS ter izvod monografije o državnem zboru, vendar, kot že večkrat rečeno, odgovora nismo prejeli.

Dr. Miro Cerar, javni uslužbenec

Na spletnem mestu SMC je v opisu premoženjskega stanja dr. Cerarja navedeno tudi, da je zaposlen na ljubljanski Univerzi, natančneje na Pravni fakulteti, kjer kot redni profesor prejema plačo “približno 2.100,00 € neto mesečno.” Na PF UL smo že naslovili vprašanje, kakšen dogovor so sklenili z dr. Cerarjem glede zakona o poslancih (katerega določbe se po 41. členu zakona o vladi smiselno uporabljajo tudi za predsednika vlade, ministre in generalnega sekretarja vlade) predvidene možnosti sklenitve sporazuma o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon omogoča vrnitev na prejšnje delovno mesto po poteku mandata, hkrati pa bi tovrsten sporazum z Univerzo pomenil, da bi efektivno dr. Cerar do potencialne vrnitve zasedal kar dve delovni mesti v javnem sektorju, kar je sicer redna in povsem legalna politična praksa, vprašanje pa je, če dosega standarde, ki bi jih pričakovali od strokovnjaka za pravniško etiko, pa tudi če je ta možnost konsistentna s političnim programom SMC, ki na 11. strani govori o nujnosti vključevanja mladih v aktivno družbo.

Če tudi vas zanima, koliko nekdo s tolikšnim zaslužkom vrne v državno blagajno, je dr. Cerar na spletnem mestu svoje stranke objavil zadnjih nekaj napovedi odmere dohodnine.

Stranka SMC

Stranka Mira Cerarja je novost na letošnji politični razprodaji, medtem ko opisano poslovanje z državo jasno kaže na to, da je dr. Cerar že dolgo pomembno vpet v domač politični vsakdan, resda ne kot protagonist, vsekakor pa kot redni pravni strokovnjak in vsebinski svetovalec. Postavlja se legitimno vprašanje, ali kot tak tudi nosi svoj del odgovornosti za obstoječe stanje v državi, ki se ga kot “nov politični obraz” čuti poklican rešiti.

Kandidatke in kandidati

S spletnega mesta SMC smo pobrali objavljene podatke o kandidatih in kandidatkah ter jih uredili v preglednico.

Ime in priimek Spol Volilna enota Leto roj. Izobrazba
Maruša Škopac Ž Kranj 1971 univ.dipl. ekonomist
Aleksandar Andrić M Kranj 1981 specialist managementa
Irena Kotnik Ž Kranj 1955 univ.dipl. pedagoginja
Branko Zorman M Kranj 1970 organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu
Janko Burgar M Kranj 1967 Inženir elektrotehnike, diplomirani organizator dela – informatik, magister ekonomskih znanosti
Aleš Ivković M Kranj 1969 Inž. elektrotehnike, univ. dipl. ekonomist
Andreja Potočnik Ž Kranj 1982 Diplomirana varstvoslovka
Jožica Vavpotič Srakar Ž Kranj 1963 Mag. ekonomije - finance in bančništvo
Boris Koprivnikar M Kranj 1966 Univerzitetni diplomirani organizator informatik
Domen Božeglav M Kranj 1978 Diplomirani inženir računalništva in informatike, magister znanosti s področja managementa
Peter Umek M Kranj 1946 Diplomirani psiholog, dr. psih. znanosti, redni prof. za kriminalistično psihologijo, zaslužni profesor UM
Danica Hrast Ž Postojna 1951 Univerzitetno diplomirana socialna pedagoginja
Franc Gorišek M Postojna 1950 V. stopnja
Tilen Božič M Postojna 1982 Univ. dipl. ekonomist
Marko Ferluga M Postojna 1967 VI in VII stopnja, inženir strojništva in univerzitetni diplomirani ekonomist
Lilijana Kozlovič Ž Postojna 1962 Magistra pravnih znanosti
Vlasta Počkaj Ž Postojna 1950 Dr. medicine, specialistka splošne medicine
Teja Ljubič Ž Postojna 1987 mag. prava
Erika Dekleva Ž Postojna 1969 Dipl.org. in menedž. soc. dej.
Sabina Volk Ž Postojna 1973 Univerzitetna VIII. stopnje, prof. filozofije in sociologije
Tatjana Krapše Ž Postojna 1958 Prof. pedagogike in sociologije
Klemen Babnik M Postojna 1983 Univ. dipl. pravnik
Eva Černigoj Ž Ljubljana Center 1991 gim. maturant
Jorg Jurij Hodalič M Ljubljana Center 1953 mag. biologije
Rebeka Lesjak Ž Ljubljana Center 1985 Magistrica varstvoslovja​
Mitja Horvat M Ljubljana Center 1961 doktor pravnih znanosti
Miro Cerar M Ljubljana Center 1963 doktor pravnih znanosti
Dejan Balažič M Ljubljana Center 1980 diplomirani ekonomist
Miro Cerar M Ljubljana Center 1963 doktor pravnih znanosti
Simona Kustec Lipicer Ž Ljubljana Center 1976 Doktorica politoloških znanosti
Tanja Cink Ž Ljubljana Center 1976 Univerzitetna diplomirana socialna delavka; magistrica znanosti
Simon Zajc M Ljubljana Center 1980 Diplomirani varstvoslovec
Dušan Verbič M Ljubljana Center 1952 Magister pravnih znanosti
Gorazd Čibej M Ljubljana Bežigrad 1975 Magister pravnih znanosti
Helena Valas Ž Ljubljana Bežigrad 1972 Magister pravnih znanosti
Janez Lesjak M Ljubljana Bežigrad 1950 višja (VI. stopnja)
Mojca Kuhar Ž Ljubljana Bežigrad 1963 diplomirana sociologinja
Martina Kovačič Ž Ljubljana Bežigrad 1980 univ. dipl. pravnica
Dragan Matić M Ljubljana Bežigrad 1964 Doktor zgodovinskih znanosti
Gregor Jagodič M Ljubljana Bežigrad 1980 Magister znanosti
Bojan Dobovšek M Ljubljana Bežigrad 1962 Diplomirani pravnik, magister politologije, doktorat s področja politologije
Milan Brglez M Ljubljana Bežigrad 1967 Diplomirani politolog - smer mednarodni odnosi, magister pravnih znanosti, doktorat s področja mednarodnih odnosov
Jana Miklavčič Ž Ljubljana Bežigrad 1967 Magistrica znanosti s področja varstva okolja
Kamal Izidor Shaker M Ljubljana Bežigrad 1982 gim. maturant
Anita Koleša Ž Celje 1961 diplomirana ekonomistka
Margareta Guček Zakošek Ž Celje 1970 Magistrica znanosti (ekonomija), univ. dipl. biologinja
Janja Sluga Ž Celje 1974 Diplomantka poslovne administracije
Hana Šuster Erjavec Ž Celje 1975 Doktorica znanosti s področja Poslovodenja in organizacije
Boris Kupec M Celje 1958 mag. znanosti, področje elektrotehnika - energetika
Franc Lenart M Celje 1962 Univ. dipl. inž. rudarstva
Saša Tabaković M Celje 1981 univ. dipl. dramski igralec
Vladimir Lipovšek M Celje 1957 V. stopnja - strojni tehnik
Ivan Škodnik M Celje 1955 Univ. dipl. ing. lesarstva
Danilo Anton Ranc M Celje 1957 univ.dipl. ing. lesarstva
Ivan Škodnik M Celje 1955 Univ. dipl. ing. lesarstva
Duška Vlašič Ž Novo mesto 1965 univerzitetna: Profesorica likovne umetnosti
Mojca Špec Potočar Ž Novo mesto 1965 Magistrica ekonomskih ved, VIII/1
Urška Ban Ž Novo mesto 1975 Univ. dipl. ekonomist
Igor Teršar M Novo mesto 1965 magister znanosti, profesor glasbe
Igor Zorčič M Novo mesto 1978 Univ. dipl. pravnik
Jožef Petrovič M Novo mesto 1958 univ. dipl. ekonomist
Sandi Kovačič M Novo mesto 1970 Doktor veterinarske medicine
Marija Zupanc Ž Novo mesto 1962 V. stopnja
Vojka Šergan Ž Novo mesto 1957 V. stopnja
Irena Grošelj Košnik Ž Novo mesto 1957 Univ. dipl. psihologinja
Marjan Dolinšek M Novo mesto 1962 ekonomski tehnik
Dušan Andrej Kocman M Maribor 1952 prodajalec
Igor Kruder M Maribor 1983 univ. dipl. pravnik
Ksenija Klampfer Ž Maribor 1976 Magistra pravne znanosti s področja evropskega gospodarskega prava
Barbara Jert Ž Maribor 1978 gim. maturant
Ivan Prelog M Maribor 1946 strojni tehnik
Ksenija Korenjak Kramar Ž Maribor 1975 Univ. dipl. pravnica, magistra ekonomskih in poslovnih ved
Bojan Krajnc M Maribor 1971 Magister strojništva za energetiko in procesno strojništvo
Bojan Krajnc M Maribor 1971 Magister strojništva za energetiko in procesno strojništvo
Jasna Murgel Ž Maribor 1970 doktorica pravnih znanosti
Srečko Blažič M Maribor 1953 doktor medicine
Branislav Rajić M Maribor 1962 Magister tehničnih znanosti
Franc Laj M Ptuj 1962 Univerzitetni diplomirani ekonomist
Erik Kopač M Ptuj 1972 doktorat znanosti
Aleksander Kavčič M Ptuj 1972 Magister državnih in evropskih znanosti
Ksenija Flegar Ž Ptuj 1983 Diplomirana analitska politologinja (UN)
Dušan Radič M Ptuj 1963 VI. stopnja, ekonomist
Vera Granfol Ž Ptuj 1963 univerzitetna
Vera Granfol Ž Ptuj 1963 univerzitetna
Vesna Vervega Ž Ptuj 1965 VII. stopnja, univerzitetna
Tatjana Majcen Ljubič Ž Ptuj 1978 Upravni tehnik
Klavdija Markež Ž Ptuj 1976 Magistrica državnih in evropskih znanosti, ekonomistka smer mednarodno poslovanje
Tatjana Majcen Ljubič Ž Ptuj 1978 Upravni tehnik

Analiza kandidatne liste SMC glede na zaporedno številko na listi kadre primerja po spolu, starosti in izobrazbi.

Zap. št. Spol (Ž/M) Izobrazba Povprečna starost
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11