Palestinsko trpljenje kot izvozni produkt Izraela
Fatvamorgana

Spletne smernice za skorajšnje študentske volitve

oktober 2014

Ob bližajočih se študentskih volitvah na UL objavljamo in v neomejeno rabo ponujamo spisek usmeritev, za katere verjamemo, da bodo blagodejno delovale na učinkovitost, uporabnost, poštenost in ugled študentske organizacije. V besedilu se ne ukvarjamo s partikularnimi vsebinami oz. konkretno “vizijo” ŠOU, pač pa se omejujemo na digitalne vidike poslovanja, organizacije in komuniciranja. V nadaljevanju predstavljene smernice so utemeljene na popolni transparentnosti, zato že v naprej izključujejo možnost zlorab, zasledovanja specifičnih interesov in izkoriščanja. Čas je, da se na množične zabave in solipsitično računovodstvo reducirana ŠOU ponovno odpre kot prostor za kritične vsebine in angažirano študentsko politiko.

Transparentnost

Za učinkovit prelom s tradicijo vodenja ŠOU je takoj ob nastopu novega mandata potrebno vse vidike poslovanja izročiti javnemu nadzoru, skrbeti za obveščenost študentk/-ov ter odprto komunicirati z novinarsko, strokovno in drugimi javnostmi.

Glede na funkcijo te organizacije bi tudi ŠOU morala operirati kot subjekt javnega prava in ne “sui generis” kot zdaj. Transparentnost kot ključna vrednota, na kateri naj bo utemeljeno študentsko organiziranje, pa bi morala presegati celo zakonsko določene načine nadzora in odprtosti, ki veljajo za subjekte javnega prava. Zato predlagamo vsaj:

  • javno objavo (in vsaj tedensko osvežitev) računovodskih izpisov poslovanja (vsi prihodki in odhodki) v strojno čim lažje berljivih formatih in
  • video prenos vseh sej vseh delovnih teles ŠOU, podprt z vnaprejšnjo objavo dnevnega reda ter gradiv za seje, ki naj bo vsaj deloma odprt tudi za debato s študentsko internetno javnostjo.

Organizacija

Notranje delovanje ŠOU mora odsevati preudarno porabo sredstev v dobro študentske populacije in optimalnega delovanja organizacije. Z vidika spletne javnosti sta v tem smislu očitna vsaj dva ukrepa, in sicer:

  • spodbujanje javne razprave in iskanje učinkovitih načinov izvedbe študentskih volitev prek spleta ter
  • vztrajanje pri uporabi odprtokodnega (ali vsaj free2use) programja v vseh procesih, kjer je to mogoče (na primer Microsoft Office - Libre Office/Google Docs, Adobe Photoshop - Gimp, itd.)

Vlaganje v internetno skupnost

Varčevanje z javnim denarjem ni edini razlog, zakaj bi morala študentska organizacija več vlagati v internetno skupnost. “Free” iz angleške sintagme “free software” ima namreč dva pomena: ne smemo ga razumeti zgolj kot “zastonj,” pač pa tudi kot “svobodno” programje. Ni pretirano, če rečemo, da je omogočanje dostopnosti tehnologij v vedno bolj intenzivno informacijski družbi eden ključnih faktorjev za zagotavljanje svobode govora.

ŠOU bi morala v “naše skupne možgane” torej tudi investirati - ni dovolj, da v svoje interne procese vpelje odprtokodno programsko opremo. Nekaj predlogov za konkretne ukrepe:

  • Na (še neobstoječem) uradnem Github računu organizacije bi moral vsakemu izdatku organizacije, namenjenim software projektom pripadati repozitorij kode, ki je bila sproducirana s tem denarjem.
  • Organizirati bi bilo potrebno kratke brezplačne tečaje za lažje spoznavanje z odprtokodnim programjem za vsakdanjo rabo.
  • Neskončne količine pisnih izdelkov, ki nastanejo kot rezultat študijskega procesa (seminarske naloge, zapiski), so ogromna priložnost za razširjenje Wikipedije v slovenskem jeziku. Slednjo trenutno ureja le nekaj manj kot 300 ljudi, zato predlagamo organizacijo vsakoletnega študentskega razpisa za nagrajevanje najboljših doprinosov k lokalni verziji največje baze znanja na svetu.

Odnos z Univerzo

ŠOU posredno deluje tudi kot predstavnica študentk/-ov, zato morajo študentski/-e predstavniki/-ce postati nosilci/-ke sprememb v delovnih telesih fakultet in Univerze. Nevzdržno je, da namesto tega pogosto pristajajajo na vlogo podaljška glasovalnega telesa te ali one interesne skupine. Kot člani/-ce pomembnih delovnih teles morajo študentski predstavniki/-ce še posebej zavzeto uveljavljati težnjo po večji digitalizaciji in odprtosti študija.

Na dnevni red fakultetnih Senatov je potrebno uvrstiti vsaj spodnji prioriteti:

  • učinkovita integracija e-learning kurzov (Coursera, Udemy, Udacity, Codeacademy itd.; celoten spisek je na voljo tukaj) v izbirne dele kurikuluma,
  • širjenje brezplačnega dostopa do študijskih gradiv, skript in literature v e-formatih (npr. epub) s ciljem popolne digitalizacije študijskih knjižnic.

Za boljšo povezanost članic Univerze v Ljubljani bi poskrbel tudi poenoten spletni referat. Izbiro predmetov na drugih fakultetah otežuje nesinhroniziranost spletnih referatov, kar je še posebej v luči bolonjskega poudarka na transdisciplinarnosti. Poleg posredovanja študijskih gradiv in obveščanja bi poenoten spletni referat lahko služil tudi kot medij, kjer bi se lahko študentje širše informirali o dogodkih na fakultetah in drugih ustanovah.

Spletna pojavnost

Razlog, da ŠOU obstaja, deluje in razpolaga s sredstvi, so študentke in študentje in ne obratno, zato je treba skladno s tem dejstvom tudi postaviti prioritete komuniciranja. Obstoječe spletno mesto je potrebno prenove in rekonceptualizacije, prav tako pa tudi spletna prisotnost ŠOU preko družbenih omrežij. Novo spletno mesto ŠOU mora biti pregledno, funkcionalno in široko dostopno, kar pomeni vsaj t.i. responsive dizajn, ki omogoča nemoteno rabo spletnih mest tudi na mobilnih napravah (oz. manjših zaslonih) ter rabo sodobnih spletnih standardov.

Sodobni spletni standardi

Izjemnega pomena je, da pri uveljavljanju vseh naštetih prioritet ŠOU vztraja pri najnovejših spletnih standardih, kot sta denimo HTML5 in CSS3.

Dosledna raba spletnih standardov mora zagotoviti dostopnost podatkov ljudem in računalnikom v najbolj vključujočem pomenu besede. Poseben pozornost je treba nameniti dostopnosti za vizualno, slušno ali kako drugače ovirane študente/-ke.

Upoštevanje najsodobnejših spletnih standardov zagotavlja tudi večjo stabilnost, varnost ter boljše, odzivnejše oz. zanesljivejše delovanje spletnih mest in aplikacij, zato mora ŠOU skrbeti za njihovo redno posodabljanje in prilagajanje. Hkrati mora doseganje enakih standardov zagotoviti vsem zavodom, katerih ustanovitelj je.

Prilagamo seznam tehnoloških priporočil in dobrih praks in držimo pesti, da bodo bodoči ustvarjalci in skrbniki ŠOU spletnih mest poskrbeli za njihovo implementacijo.

  • HTTP caching CSS fajlov, slik in JavaScripta z nastavitvijo expiry date ali a maximum age v HTTP headerjih
  • uporabljajte fingerprinting, da omogočite dinamični caching resursov, ki se spreminjajo le občasno
  • resurse servirajte s konsistentnih URL-jev
  • optimizirajte vrstni red stylesheetov in skript
  • omogočite kombinacijo in minifikacijo zunanjih JavaScript fajlov
  • uporabite Script Loader ali “defer”-ajte nalaganje JavaScripta, če je to možno in/ali potrebno
  • izogibajte se document.write (razen za kakšen fallback)
  • omogočite kombinacijo in minifikacijo zunanjih CSS fajlov
  • umaknite neuporabljene CSS fajle
  • izogibajte se CSS @import
  • kombinirajte slike v CSS sprite-e
  • izogibajte se CSS expression-om
  • zminimizirajte količino redirectov
  • zminimizirajte količino HTTP zahtevkov
  • web inspector js console mora biti brez napak
  • Jquery, Backbone in podobne knjižice se naj nalagajo iz Googlovega CDN
  • spletna stran naj ima primerne FB OG tage in twitter card tage
  • favicon.ico naj bo majhne velikosti in cacheable
  • page brez JS mora zgledati OK
  • spletno stran preglejte z yslow (http://yslow.org)
  • uporabljajte odprtokodne knjižnice
  • za front-end design patterne uporabljajte Bootstrap ali kaj podobnega (npr. Foundation)
  • za ikone in line-art uporabljajte vektorske formatih
  • mailto linki morajo delati
  • preveriti, da mailserver ni na DNSBL blacklists (RBL)
  • narediti vse, da je mailserver na DNSWL whitelist
  • sprejemati pošto na postmaster@
  • sprejemati pošto na abuse@
  • open-relay check
  • nobenih privatnih IPjev v MX record-ih
  • Reverse Entries v MX record-ih
  • SPF (Sender Policy Framework) record-i naj bodo prav narejeni

Študentje/-ke morajo biti zavezani neprestanemu preizpraševanju obstoječih načinov delovanja in organiziranja. Odločanje o skupnih zadevah je tudi na ravni študentske politike mnogokrat prepuščeno ozkim interesnim (četudi izvoljenim skupinam), zato velja razmisliti o neposrednješih, še posebej digitalnih možnostih participacije in (so)odločanja.

Digitalizacija študentskega delovanja je nadvse pomembna tudi za Univerzo v Ljubljani ter njeno umestitev v lokalno in globalno okolje. Študentska populacija pa se mora zavedati, da mora na tem področju sama prinesti spremembe, saj so mlajše (šolajoče se) generacije tiste, ki se na internetu (za razliko od svojih profesorjev/-ic) počutijo domače. Študentska populacija se mora aktivirati sama in s svojo vedoželjnostjo ter kreativnostjo izumljati in realizirati nove načine sodelovanja.